Največje spoznanje zame tega leta je bilo
24. december 2010 (18:44)
((((dobila po mejlu kot voščilo, ker je prekrasno napisano, prepisujem...))))
Največje spoznanje zame tega leta je bilo, da ni usode. Da ni načrta v ozdaju toka našega življenja. Dotik usode je samo naša lastna interpretacija. In ko smo zaljubljeni v nekoga z rdečimi čevlji, vidimo samo te čevlje vsepovsod. Spoznal sem resnico, da življenje preprosto JE. ŽIVLJENJE se preprosto ZGODI. Zanj smo vsi enakovredni. Nikogar ni, ki bi bil poseben, nikogar, ki bi bil izbran. Ni ljudi, ki bi bili v njegovi milosti in nihče ni žrtev njegovega


24. december 2010 (15:24)

V mislih sem z vami v letu, ki je pred nami.
24. december 2010 (19:35)
Klikni tu za ogled vdelanih video vsebin. V teh dneh smo z mislimi pri vseh, ki so nam dobro storili in nam pomagali, da smo ohranili upanje in našli samega sebe pripravljeni na novo obdobje leta, ki je pred nami. Tako vsem želim, da bi vam uspelo ohraniti svoj mir in upanje na dni, ki nam bodo srečno naklonjeni v spoštovanju in zaupanja med svojimi najdražjimi in vsemi, ki nas bodo spremljali skozi naše življenje. Veselo praznujte in sreče v letu, ki je
Frohe Weihnachten! Vesel božič! Merry Christmas!
24. december 2010 (11:56)
… und ein gesegnetes 2011!
Božična zgodba
24. december 2010 (16:38)
Naj bosta radost in veselje v prazničnih dneh! Božični filmi brez dvoma predstavljajo svoje sorte žanr in se v širokem spektru raztezajo od plehkih marketinških limonad do luštnih prazničnih parabol. Ena najbolj prepoznavnih in priljudnih z žlahtnejšega konca je gotovo leta 1983 posneta Božična zgodba, ki jo je na podlagi zgoščenega prepleta sladko-kislih semi-avtobiografskih mladostniških anekdot [...]
Pridružila sem se cirkusu!
21. november 2010 (21:33)
Takole bom rekla: vse naše baletnike bi poslala na ogled predstave Cirque du Soleil, da si ogledajo, kaj je to usklajenost. Neusklajenost me zelo moti, sploh pri baletnikih in prav neusklajenost je tista, ki me je zelo motila pri predstavi Pod zvezdami (dva tedna nazaj sem si jo ogledala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma). Saj [...]
Sredi toplih presledkov
24. december 2010 (18:33)
V toplih ... ljubečih .. presledkih ... se srečujemo,se učimo in si podarjamo največ, kar imamo:tisti mnogokrat polomljeni, a vendar neutrudni in vedno znova boreči se DA.V tem večeru ... s spoštljivim spominom (kapo dol) na Nekoga, ki je bil v svojem "da" izreden.Topel Božič vsem in objem,Mai Li
2011
24. december 2010 (10:48)
Praznikov letos ne bo prav veliko. Sicer je meni vseeno, vsak dan mi je lahko praznik in vsak dan je lahko delovnik, izbira je povsem moja. Kar daje seveda ravno obratne rezultate, kakor bi človek pričakoval - več si v službi... No, pa saj ni tako hudo, tistih par izletov, ki sem si jih privoščil med tednom - kar tako - je odtehtalo vse ostalo! Takole, ja, konec leta se bliža, snega ni, praznično vzdušje je bolj v trgovinah, kjer se močno močno trudijo, mi pa smo več ali manj indiferentni. Pri takemle dežju si vzdušje tudi z veliko domiš
Adijo, december, dovolj te imam.
24. december 2010 (12:28)
Včeraj sem imela sicer spisano veliko manj prijazno objavo, eno bolj jezno, ampak okej, danes sem že bolj … prijazne volje. Pa čeprav me prazniki jezijo. Rada imam izredne dogodke, ampak ne take, pri katerih vsi po vrsti nehajo z delom tam okoli 13. ure, čeprav je danes povsem navaden delovni dan. Jutri je praznik. [...]
Najina smrečica ;)
24. december 2010 (19:24)