Novice - Gospodarstvo (slovenščina) - Delo

Švicarji spomladi na referendum o omejitvi bančnih posojil
04. februar 2018 (09:12)
Kategorija: Ekonomija Sun, 04 Feb 2018 10:12:00 +0100 Bern – Švicarska vlada je pred dnevi odločila, da bodo državljani na referendumu 10. junija odločali o omejitvi posojil švicarskih bank. Če jo bodo podprli, bodo banke lahko posodile le toliko sredstev, kolikor jih bodo uspele zagotoviti od centralne banke, drugih posojilodajalcev ali vlog varčevalcev. Namen ukrepa je preprečiti finančno krizo. Zagovorniki Iniciative suverenega denarja želijo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa z reformo preprečiti verjetnost nastanka finančne krize. Po modelu, ki so ga oblikovali švicarski in nemški ekonomisti, bi švicarska centralna banka prevzela popoln nadzor nad količino denarja. Banke ga tako ne bi več mogle ustvarjati z izdajanjem novih posojil brez realnega kritja. Kot utemeljujejo zagovorniki ukrepa, bi bil denar na bančnih računih tako povsem varen, saj bi pripadal centralni banki. Če bi katera od bank bankrotirala, njen denar ne bi kar ... (Delo)
Mramor: potrebuje drugačne ukrepe, da se ubrani krize, kot Nemčija
02. februar 2018 (18:00)
Kategorija: Ekonomija Fri, 02 Feb 2018 19:00:00 +0100 Brdo pri Kranju – Evrsko območje je na morebitno prihodnjo krizo bolje pripravljeno kot na prejšnjo, ga pa čaka še kar nekaj nalog, kot je dokončanje bančne unije s skupno shemo za zavarovanje vlog, so se strinjali udeleženci konference na Brdu pri Kranju.Vseevropska razprava o poglabljanju evropske monetarne unije se je začela lani decembra, končala naj bi se junija, na mednarodni konferenci – v organizaciji ljubljanske ekonomske fakultete in predstavništva evropske komisije v Sloveniji – pa je bilo v prisotnosti visokih tujih gostov slišati kar nekaj pomislekov s slovenske strani. Mramor: evro le po meri jedrnih držav Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je izpostavila preveč zapletena evropska fiskalna pravila, ki bi jih morali izboljšati in poenostaviti. Njen prehodnik in zdaj spet profesor na ekonomski fakulteti Dušan Mramor pa ... (Delo)
Inflacija v območju z evrom se je januarja znižala
31. januar 2018 (10:36)
Kategorija: Ekonomija Wed, 31 Jan 2018 11:36:00 +0100 Luxembourg – Stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala in dosegla 1,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot decembra, kažejo prvi podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Povprečne cene življenjskih potrebščin so januarja navzgor potiskale predvsem cene goriv, ki so se na letni ravni podražila za 2,1 odstotka. Po rasti so cenam energije sledile cene hrane, alkohola in tobaka (+1,9 odstotka), storitev (+1,2 odstotka) in cene neenergetskega industrijskega blaga (+0,6 odstotka). Januarska inflacija je bila s tem najnižja po lanskem juliju, podrobnejše podatke pa bo Eurostat objavil 23. februarja. Decembra lani so se cene življenjskih stroškov v območju z evrom zvišale za 1,4 odstotka, novembra pa za 1,5 odstotka. Inflacija se sicer znova oddaljuje od srednjeročnega cilja Evropske centralne banke, ki si prizadeva stopnjo inflacije spraviti blizu, a nekaj ... (Delo)
Novinec na vrhu Federal Reserve, kmalu spremembe tudi v ECB
27. januar 2018 (05:00)
Kategorija: Ekonomija Sat, 27 Jan 2018 06:00:00 +0100 Po tem, ko vodenje ameriške centralne banke Federal Reserve čez nekaj dni prevzema Trumpov kandidat Jerome Powell, se spremembe obetajo tudi na vrhu Evropske centralne banke; iztekata se mandata podpredsednika Vitorja Constancia in predsednika Maria Draghija. Najprej v ZDA. Kot centralni bankir velja Powell za »goloba«, zagovornika bolj ohlapne denarne politike, ki jo je vodila tudi dozdajšnja predsednica Federal Reserve Janet Yellen, zato ni pričakovati večjih sprememb v vodenju ameriške denarne politike, tega ne pričakujejo tudi finančni trgi. Kontinuiteto nakazuje tudi, da je bil Powell že doslej član sveta guvernerjev ameriške centralne banke. Medtem ko ključne obrestne mere ECB ostajajo na dnu, pa Federal Reserve (Fed) po lanskih zvišanjih tudi za letos predvideva tri postopne dvige ključnih obrestnih mer (federal funds rate), Powell je ob zdajšnjih ugodnih gospodarskih gibanjih v ZDA ... (Delo)
Javni dolg nižji, a (pre)visok za spopad z novo krizo
24. januar 2018 (15:30)
Kategorija: Ekonomija Wed, 24 Jan 2018 16:30:00 +0100 Delež javnega dolga v BDP se je medletno znižal v 23 članicah Unije, vključno s Slovenijo, kažejo zadnji podatki Eurostata. Konjunktura v Evropi ugodno vpliva na enega ključnih kazalnikov, a javni dolg ostaja previsok, kar ni dobra prtljaga pred morebitno novo krizo.Delež javnega dolga v BDP je enostaven ulomek, sestavljen iz števca (javni dolg) in imenovalca (bruto domači proizvod), glavni vzrok za izboljšanje tega kazalnika pa je v zadnjem letu seveda nadpovprečno visoka gospodarska rast v večini držav Unije. Sam javni dolg v števcu se je namreč v evrskem območju medletno celo povečal, s sicer težko predstavljivih 9620 na 9742 milijard evrov, v celotni Uniji pa z 12 366 na 12 507 milijard evrov. A merjeno v odstotkih (konjunkturno zvišanega) BDP se je znižal, in sicer v evrskem območju z 89,7 ... (Delo)
Evropska komisija Qualcommu naložila milijardno kazen
24. januar 2018 (12:01)
Kategorija: Ekonomija Wed, 24 Jan 2018 13:01:00 +0100 Bruselj − Evropska komisija je proizvajalcu čipov Qualcomm naložila plačilo 997 milijonov evrov kazni, ker je ta ameriškemu tehnološkemu velikanu Applu plačal, da pri proizvodnji iphonov in ipadov ekskluzivno uporablja njihove proizvode. Kot je dejala pristojna evropska komisarka Margrethe Vestager, je Qualcomm s tem onemogočal konkurenco. Po besedah komisarke za konkurenco Vestagerjeve je Qualcomm s tem, ko je leta 2011 dosegel dogovor z Applom, zlorabil prevlado na trgu in nepravično izločil konkurenčna podjetja, kot je Intel, pri čemer je prav tako možnost izbire onemogočil potrošnikom. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je komisija preiskavo začela leta 2015, osredotočili pa so jo na obdobje med letoma 2011 in 2016. Qualcomm je v tem obdobju po navedbah evropske komisarke Applu plačal več milijard dolarjev, da ta ne bi kupoval pri tekmecih. Plačila so bila po ... (Delo)
Štiri milijone evrov za širitev Herza
23. januar 2018 (18:00)
Kategorija: Gospodarstvo Tue, 23 Jan 2018 19:00:00 +0100 Šmartno pri Litiji – S simbolično položitvijo temeljnega kamna s predstavniki vlade so danes uradno odprli gradbišče družbe Herz, ki namerava do septembra zgraditi proizvodno-skladiščni objekt v vrednosti štiri milijone evrov. Objekt bo gradilo domače gradbeno podjetje Trgograd. Družba bo na novo zaposlila najmanj 70 delavcev.»Del travnika nam je uspelo odvzeti kravam in narediti zgodbo o uspehu. Šmarski Herz ima zelo pomembno vlogo v skupini Herz,« je poudaril lastnik tega avstrijskega koncerna Gerhard Glinzerer. Družba je nastala leta 2006 z združitvijo podjetij Unitas in Kovina ter je članica mednarodne skupine Herz s sedežem na Dunaju. Zraven obstoječe proizvodne hale bo stal nov objekt s 5000 kvadratnimi metri površine, v njem pa bodo izdelovali krogelne ventile in sanitarne armature, ki so plod lastnega razvoja. V drugem delu objekta bodo skladiščni ... (Delo)
EU s črnega seznama davčnih oaz umaknila osem držav
23. januar 2018 (11:23)
Kategorija: Ekonomija Tue, 23 Jan 2018 12:23:00 +0100 Bruselj − EU je danes s črnega seznama davčnih oaz umaknila osem držav, ki so se na najvišji politični ravni zavezale k ustreznemu ukrepanju. Južna Koreja, Združeni arabski emirati, Tunizija, Panama, Mongolija, Macao, Barbados in Grenada se tako selijo na sivi seznam, na katerem so države, ki sicer ne izpolnjujejo standardov, a so se zavezale k ukrepanju. Črni seznam že dokazuje svojo vrednost, je potezo komentiral bolgarski finančni minister Vladislav Goranov, ki v obdobju šestmesečnega bolgarskega predsedovanja Svetu EU vodi zasedanja finančnih ministrov EU. Na črnem seznamu tako ostaja devet držav oziroma jurisdikcij: Bahrajn, Ameriška Samoa, Guam, Marshallovo otočje, Namibija, Palau, Sveta Lucija, Samoa ter Trinidad in Tobago. EU je sploh prvi evropski črni seznam davčnih oaz potrdila v začetku decembra lani, nanj je uvrstila 17 držav oziroma jurisdikcij. Na sivem seznamu zdaj 55 ... (Delo)
Davos 2018: Nekateri o četrti industrijski revoluciji, drugi o nacionalizmu
23. januar 2018 (05:00)
Kategorija: Ekonomija Tue, 23 Jan 2018 06:00:00 +0100 Berlin – V švicarskem Davosu se začenja 48. Svetovni gospodarski forum, ki se ga skupaj z več kot tri tisoč udeleženci iz svetovne politike, gospodarstva, akademskega sveta in civilne družbe, med njimi sedemdesetimi voditelji držav in vlad, udeležuje tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Letošnji forum odpira voditelj največje demokracije sveta, zaključil pa naj bi ga prvak najmočnejšega gospodarstva. Indijskemu Narendri Modiju in ameriškemu Donaldu Trumpu, če ga ne bodo doma zadržale domače težave, se bo do konca tedna pridružilo več kot tri tisoč vodilnih svetovnih osebnosti.»Svetovni gospodarski forum jasno nagovarja resnične potrebe multipolarnega, multikonceptualnega, medsebojno odvisnega, kompleksnega in hitro gibajočega se sveta,« ocenjuje ustanovitelj in organizator foruma Klaus Schwab. Davoški urnik je tudi letos napolnjen z aktualnimi temami, na razpravah in kuloarskih srečanjih se bodo prerivale najvplivnejše osebnosti z ... (Delo)
Trumponomika pospešek za borze, a tveganje za svet
20. januar 2018 (07:00)
Kategorija: Ekonomija Sat, 20 Jan 2018 08:00:00 +0100 Trumpovo vladanje ima v ekonomiji kontroverzne učinke: gospodarski optimizem v ZDA se veča, davčno darilo je pognalo bikovske borzne indekse v višave, hkrati pa nepredvidljivost Trumpove politike ostaja eno največjih geopolitičnih in poslovnih tveganj za svet. Ko je Donald Trump pred volitvami napovedoval ostre protekcionistične ukrepe za zaščito ameriškega gospodarstva, sta Evropa in svet z zadržanim dihom spremljala, kako disruptivno bo lomastenje s populistično gorjačo v svetovni ekonomiji in trgovini. Najbolj črnoglede napovedi o takojšnji uvedbi ameriških carin za kitajske, mehiške in druge izdelke se k sreči niso uresničile. Svetovna trgovina se je lani krepila, ne pa usihala. Evforija na trgih in njene poslediceSprejetje obsežnega davčnega paketa z znižanjem davka na dobiček korporacij s 35 na povprečno 21 odstotkov je predsednikov najbolj otipljivi ekonomski dosežek v prvem letu vladanja. Je politična zmaga ... (Delo)