Novice - Znanost (slovenščina) - Delo

Do okolja prijazna toplotna črpalka na Dunaju
27. marec 2018 (10:00)
Kategorija: Znanost Tue, 27 Mar 2018 12:00:00 +0200 Na Dunaju bodo v okrožju Simmering do konca leta zgradili največjo in najzmogljivejšo toplotno črpalko v srednji Evropi, ki bo ogrevala 25.000 dunajskih gospodinjstev. Tako bodo izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 40.000 ton na leto, so sporočili s Predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani, Eurocomm.Toplotna črpalka deluje podobno kot hladilnik, le v obratni smeri. Vir toplote za veliko toplotno črpalko v dunajskem Simmeringu je segreta hladilna voda iz elektrarn. S posebnim hladilnim sredstvom v toplotni črpalki tej vodi odvzamejo toploto in jo uplinijo. S stiskanjem pare naraščata tlak in temperatura, pridobljeno toploto pa uporabijo za ogrevanje gospodinjstev. Zaradi odvzema toplote se para spet utekočini, tlak se zmanjša in postopek se ponovi. Napredna tehnologija v napravi omogoča, da toploto lahko pridobivajo že iz zelo hladne vode. Tako bo toplotna črpalka z močjo 27 megavatov vodo s šest stopinj ... (Delo)
Strah pred gensko spremenjenimi organizmi je odveč
25. marec 2018 (08:00)
Kategorija: Znanost Sun, 25 Mar 2018 10:00:00 +0200 Ključni izziv generacijam, ki prevzemajo vodilna mesta na univerzitetnih katedrah, naj ne bo le količina objav in raziskovalnih točk, ampak tudi razmislek o vsaj potencialni uporabnosti raziskav. Tem dajo vednost projekti, izvedeni skupaj z gospodarstvom, in patenti, prodani v tujini, razmišlja prof. dr. Borut Bohanec, letošnji Jesenkov nagrajenc za življenjsko delo. Sogovornik, predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in avtor bogate bibliografije, spada med znanstvenike, ki jim je tudi v biotehniki uspelo vzpostaviti tak način dela, da so rezultate raziskav lahko objavljali v uveljavljenih mednarodnih revijah z visokimi faktorji vpliva – kar omogoča primerjave s kolegi po svetu in vključevanje v mednarodne projekte. Kakovostno objavljanje se po njegovem mnenju že nekaj časa sprejema za samoumevno, vendar je pri tem veliko ... (Delo)
Pojasnil stanje, v katerem sta čas in prostor neločljiva
24. marec 2018 (10:00)
Kategorija: Znanost Sat, 24 Mar 2018 11:00:00 +0100 V sredo, 14. marca, torej na dan števila pi in natanko 139 let po rojstvu Alberta Einsteina, je v starosti 76 let umrl Stephen Hawking, eden najpomembnejših, gotovo pa najbolj znani teoretski fizik, ki je črne luknje in nastanek vesolja približal javnosti. Omenjena numerična sovpadanja so nepomembna, saj bi nekaj podobnega lahko našli za skoraj vsak dan v letu. Ni pa nepomembno, da je Hawking po diagnozi neozdravljive degenerativne bolezni gibalnih nevronov pri 21 letih živel še 55 let in ne dve ali tri, kot so mu na začetku napovedali. Bolezen je sicer počasi, a neustavljivo napredovala. Najprej je moral hoditi s palico, nato je bil priklenjen na voziček, sčasoma je izgubil dar govora, na koncu je s svetom lahko komuniciral le s premikanjem oči in eno od mišic na ... (Delo)
Mariborska univerza v vrhu v fiziki in astronomiji
23. marec 2018 (11:00)
Kategorija: Znanost Fri, 23 Mar 2018 12:00:00 +0100 Univerza v Mariboru se je na mednarodni lestvici razvrščanja univerz na Quacquarelli Symonds (QS) WUR po študijskih področjih letos spet uvrstila med najboljše univerze na področju fizike in astronomije. V ocenjevanju, v katerega je bilo vključenih 4488 univerz po svetu, se je uvrstila v skupino med 401. in 450. mestom. Tako se ji je že drugič uspelo na QS WUR uvrstiti med tri odstotke najboljših univerz na svetu. Quacquarelli Symonds (QS) je vodilni svetovni ponudnik informacij s področja visokošolskega izobraževanja in kariernega svetovanja. Neposredno je prisoten v 50 državah in sodeluje z več kot 2000 visokošolskimi institucijami. Njihova spletna stran QS TopUniversities spada med najpogosteje obiskane strani z informacijami o univerzah. QS vsako leto objavlja različne lestvice o univerzah in njihovih študijskih programih, namenjene pa so predvsem ... (Delo)
Podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana
21. marec 2018 (17:30)
Kategorija: Znanost Wed, 21 Mar 2018 18:30:00 +0100 Na 26. dnevih Jožefa Stefana so včeraj na IJS podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana za leto 2018. Za najodmevnejše doktorate so jih prejeli dr. Boris Brus s Fakultete za farmacijo, dr. Tina Lebar z Medicinske fakultete in dr. Zala Lenarčič s Fakultete za matematiko in fiziko, vsi z Univerze v Ljubljani. Ob nagovoru predsednika vlade dr. Mira Cerarja sta priznanja podelila direktor instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in predsednik odbora za zlati znak prof. dr. Martin Čopič. Dr. Boris Brus je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela »Strukturno-podprto načrtovanje in vrednotenje spojin s potencialnim imunomodulatornim in nevroprotektivnim delovanjem«. Za nagrado ga je predlagal mentor, prof. dr. Stanislav Gobec s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Dr. Tina Lebar je zlati znak prejela za odmevnost doktorskega dela Načrtovanje genskih regulatornih ... (Delo)
Z novo opremo čim prej v vesolje
21. marec 2018 (14:00)
Kategorija: Znanost Wed, 21 Mar 2018 15:00:00 +0100 Spacelinkovi prostori v trboveljskem Katapultu so pred kratkim dobili novo notranjo opremo, ki nam bo omogočala delo na raketi Stella 1. Med njo spada čista soba za sestavljanje in čiščenje sistema za tekoči kisik ter različno ročno in električno orodje. V januarju je Spacelink dobil tudi novo spletno stran, za profesionalno izdelavo je poskrbelo podjetje Belak. Kmalu načrtujemo nadgradnjo z angleškim prevodom in interaktivno vsebino s področja raketne tehnologije. Panoramska fotografija laboratorija. Foto: osebni arhiv 10. marca smo se predstavniki Spacelinka udeležili pogovora z ameriškim astronavtom slovenskega rodu Randyjem Bresnikom v Ksevtu v Vitanju. Zares neverjetno se je pogovarjati s človekom, ki je preživel pol leta na Mednarodni vesoljski postaji in je eden izmed peščice ljudi, ki so Zemljo videli s te perspektive. Spodaj si lahko ogledate enega izmed posnetkov, ki jih je Randy ... (Delo)
Revolucija za obolele z multiplo sklerozo
19. marec 2018 (15:13)
Kategorija: Znanost Mon, 19 Mar 2018 16:13:00 +0100 Zdravniki verjamejo, da bi lahko bila presaditev matičnih celic revolucionarnega pomena za veliko pacientov, ki trpijo za multiplo sklerozo. Britanski BBC poroča, da bi lahko glede na razultate raziskave lahko s postopkom presaditve ustavijo napredovanje bolezni in lajšajo simptome, poroča britanski BBC. V postopku sprva s kemoterapijo in drugimi zdravili proti raku uničijo imunski sistem pacienta, nato pa ga ponovno vzpostavijo s presaditvijo matičnih celic. Ena od testnih pacientk Louise Willetts je po tem postopku brez simptomov multiple skleroze. V raziskavi na bolnišnicah v ameriških mestih Chicago in Sheffield ter švedski Uppsali in brazilskem Sao Paolu je sicer sodelovalo nekaj več kot 100 pacientov. Vsi so trpeli za recidivno remitentno obliko multiple skleroze, ki poteka v zagonih. Po enem letu poslabšanje le pri eni osebi V raziskavi so pacienti bodisi bili deležni presaditve matičnih ... (Delo)
Sodobna biotehnologija žlahtni pridelavo hrane
19. marec 2018 (10:00)
Kategorija: Znanost Mon, 19 Mar 2018 11:00:00 +0100 Ta teden so podelili najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke ter za gospodarski in splošen družbeni napredek v biotehniških vedah pri nas. Jesenkovo nagrado za življenjsko delo je prejel Borut Bohanec, Mojca Žlahtič Zupanc je prejela nagrado kot najboljša študentka doktorskega študija, Eva Mravljak (por. Šnajder) pa je dobitnica Jesenkove nagrade za najboljši magisterij. Nagrade, ki jih tradicionalno podeljujejo na biotehniški fakulteti, se imenujejo po dr. Franu Jesenku, prvem predavatelju botanike na ljubljanski univerzi. Bil je naš prvi uspešni žlahtnitelj rastlin in je sodeloval tudi pri ustanovitvi prve »semenogojske postaje« v Beltincih. Borutu Bohancu nagrada za življenjsko delo Prvič, odkar jih podeljujejo, je to nagrado prejel prof. dr. Borut Bohanec, prav tako dolgoletni profesor žlahtnjenja rastlin. Ob podelitvi so poudarili, da nagrajenec na več področjih vzorno nadaljuje ... (Delo)
Imunski sistem je pametnejši od vseh nas
18. marec 2018 (10:00)
Kategorija: Znanost Sun, 18 Mar 2018 11:00:00 +0100 Neposredno delovanje človekovega imunskega sistema oziroma njegovih protiteles pri obrambi pred rakavimi obolenji je eno od področij, ki se mu raziskovalci posvečajo v najnovejših medicinskih raziskavah. Poleg kirurgije, kemoterapije in radioterapije bi imunsko zdravljenje lahko postalo četrta revolucionarna stopnica pri zdravljenju raka. Na tem področju je na voljo več novih pristopov in zapletenih izzivov. Človekov imunski sistem je nadvse zapleten, zelo zapleteno je tudi medsebojno vplivanje med njim in rakavimi celicami, poleg tega pa imunsko zdravljenje ne vpliva enako na vse bolnike. Kljub temu se je revolucija že začela. Znanstveniki vse bolje razumejo obrambne mehanizme, celice in molekule organizma, ki prepoznavajo »sovražne« celice. Na razumevanje tumorske imunologije sta zadnja desetletja močno vplivala James P. Allison in Robert D. Schreiber. Oba sta Američana in dobra prijatelja, vendar ne delujeta v isti ... (Delo)
Trdoživost inštituta, ki drži ogledalo družbi
17. marec 2018 (14:00)
Kategorija: Znanost Sat, 17 Mar 2018 15:00:00 +0100 Kdor gre mimo Erjavčeve 26 v Ljubljani, kjer že od leta 1985 domuje Inštitut za narodnostna vprašanja (INV), se mu verjetno zdi, da sta lokacija in stavba, ki spominja na stare meščanske vile, zavidanja vredni inštitutski dobrini. Morda celo dokaz njegove privilegiranosti. A se v pogovoru z direktorico inštituta prof. dr. Sonjo Novak Lukanovič hitro izkaže, da tudi v tem primeru videz vara. Inštitutu ni bilo nič podarjeno. Propadajočo stavbo bi pred leti skoraj izgubili, če ne bi direktorica trmasto vztrajala in se močno angažirala, da so jo v celoti rekonstruirali. Od ustanovitve predhodnika, Manjšinskega inštituta, leta 1925 je eden prvih tovrstnih inštitutov na svetu. Ustanovitelj je bil poleg Vinka Zormana tudi Janko Mačkovšek. Namen inštituta je bilo proučevanje položaja Slovencev v sosednjih državah ter položaja nemške in madžarske ... (Delo)