Novice - Znanost (slovenščina) - Delo

Vse več zastrupitev s konopljo, z zavestnim tveganjem in nevede
06. maj 2018 (08:00)
Kategorija: Znanost Sun, 06 May 2018 10:00:00 +0200 Zastrupitve s konopljo so vse pogostejše, še posebej skrb vzbujajoče pa je, da se pojavljajo tudi med majhnimi otroki zaradi zaužitja različnih pripravkov iz konoplje in pri starejših s kroničnimi boleznimi, ki se sami zdravijo s hašiševim oljem, je na nedavnem strokovnem srečanju o učinkih konoplje poudaril doc. dr. Miran Brvar, vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana. Ob srečanju, ki sta ga v Ljubljani organizirala sekcija za klinično toksikologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in center za klinično toksikologijo in farmakologijo, so izdali tudi pregleden zbornik Toksikologija 2018: Konoplja. Delo, ki vsebuje razprave dvajsetih strokovnjakov z različnih področij, je uredil Miran Brvar. Koncentracija THC v konoplji se je povečala Zastrupitve s konopljo so posledica uživanja D-9-tetrahidrokanabinola (THC), ki je glavna psihoaktivna snov v konoplji. Dr. Brvar v ... (Delo)
Zemlja gori celo na Grenlandiji
05. maj 2018 (09:00)
Kategorija: Znanost Sat, 05 May 2018 11:00:00 +0200 Preteklo leto je bilo žal rekordno po številu gozdnih in drugih požarov v divjini po vsem svetu, nam je potrdilo več znanstvenikov, ki smo jih srečali na generalni skupščini evropske zveze geoznanosti EGU, enega največjih znanstvenih združenj na svetu, ki je bila prejšnji mesec na Dunaju. V kanadski pokrajini Britanska Kolumbija je ogenj uničil večje območje kot kdaj prej v zgodovini. Na Grenlandiji so opazili nenavaden pojav – požare šotišč, ki so postala vnetljiva zaradi taljenja permafrosta. Požari na velikih površinah osrednje Portugalske še nikoli prej niso povzročili toliko žrtev in uničili tako obsežnih območij kakor prav leta 2017. Območja Portugalske, požgana v lanskih požarih, so več kot štirikrat večja od površin, ki so jih požari v tej državi uničili v zadnjih desetih letih. Tudi v Kaliforniji so lani gozdni ... (Delo)
Zagon novega trkalnika
03. maj 2018 (09:00)
Kategorija: Znanost Thu, 03 May 2018 11:00:00 +0200 V trkalniku SuperKEKB na inštitutu KEK v Cukubi na Japonskem so prejšnji teden prvič trčili pospešeni delci, elektroni in pozitroni. To je prvi novi trkalnik po velikem hadronskem trkalniku LHC v Cernu v Ženevi, ki so ga pognali pred desetimi leti.Kot so sporočili z ljubljanskega Instituta Jožef Stefan, ki dejavno sodeluje pri tem trkalniku, so tehniki in raziskovalci na zadnji, odločilni stopnji v zagonu pospeševalnika usmerili žarka elektronov in pozitronov tako, da sta trčila v sredini detektorja Belle II. Iskanje »nove fizike« Pospeševalnik SuperKEKB (o njem oziroma o slovenskem deležu v njem smo na straneh Znanosti poročali 5. aprila letos) je skupaj z detektorjem Belle II namenjen iskanju »nove fizike«, pojavov zunaj standardnega modela, teorije osnovnih delcev in njihovih interakcij, z merjenjem redkih razpadov osnovnih delcev, kot so kvarka ... (Delo)
Rešitev za otroke z zakrčenimi mišicami
02. maj 2018 (08:00)
Kategorija: Znanost Wed, 02 May 2018 10:00:00 +0200 Cerebralna paraliza je trajna možganska okvara, ki prizadene telesno gibanje, držo in stabilnost bolnikov. Značilno spastičnost, to je zakrčenost mišic, je na nogah mogoče v nekaterih primerih odpraviti ali vsaj omiliti z zahtevno mikrokirurško operacijo na hrbteničnih živčnih korenih – selektivno dorzalno rizotomijo (SDR). Kot smo poročali v Znanosti prejšnji teden, jo poslej opravlja tudi usposobljena nevrokirurška ekipa UKC v Ljubljani. Pri nas bo predvidoma takšne operacije potrebovalo od šest do osem otrok na leto. Ko se bo dejavnost, kot načrtujejo, razširila na širšo regijo (Alpe–Jadran), pa v UKC pričakujejo, da se število otrok, ki jim bodo z operacijo odpravili otrdelost v mišicah, precej povečalo. Zelo poenostavljeno povedano, spastičnost kot osnovna, najpogostejša težava izvira iz poškodovanega dela možganov, ki nadzorujejo mišice in določene gibe telesa. Zaradi »kratkega stika« ... (Delo)
Antropocen, nova geološka doba, je že tu
01. maj 2018 (10:00)
Kategorija: Znanost Tue, 01 May 2018 12:00:00 +0200 Aprila so na Dunaju, kjer evropska zveza geofizikalnih ved EGU na že tradicionalni letni konferenci zbere okoli 14 tisoč znanstvenikov z vsega sveta, priredili več dogodkov za znanstvenike, ki poklicno proučujejo zdravje planeta Zemlje, pa tudi za vse, ki jih ta vprašanja ljubiteljsko zanimajo. V Dolgi noči raziskav s 13. na 14. april so lahko vsi, ki jih to zanima, na enem od 40 prizorišč te dunajske prireditve podrobneje izvedeli, kaj je antropocen. Ime je neuradno, saj svetovna strokovna združenja še niso sprejela tega izraza, s katerim mnogi znanstveniki označujejo sedanjo geološko in ekosistemsko dobo Zemlje, v kateri je človek odločilen dejavnik. Nekateri menijo, da se je antropocen začel okoli leta 1800, hkrati z začetki industrializacije. Drugi, ki jih je morda celo več, trdijo, da se je začel 16. julija ... (Delo)
Trkalnik v Cernu je dobil deset let mlajšega brata z Japonske
01. maj 2018 (08:00)
Kategorija: Znanost Tue, 01 May 2018 10:00:00 +0200 Ljubljana – Na inštitutu KEK v Tsukubi na Japonskem so v petek zvečer ob 22h po japonskem času prvič trčili pospešeni delci, elektroni in pozitroni. Trkalnik SuperKEKB je po desetih letih prvi pospeševalnik, ki je pričel delovati po velikem hadronskem trkalniku LHC v Cernu v Ženevi.Projekt gradnje novega pospeševalnika so začeli pripravljati že deset let nazaj, pred osmimi leti so ga začeli graditi, do vseh potankosti pa so ga izpilili šele zdaj. »Tak pospeševalnik nastaja zelo dolgo in trenutkov, kot je bil petkov, je v znanosti zelo malo, prejšnji je bil na primer pred desetimi leti, ko so pognali pospeševalnik v Cernu, na novega takšnega tipa pa bo treba počakati še najmanj deset let,« je povedal prof. dr. Peter Križan z Inštituta Jožef Štefan in tehnični koordinator izgradnje detektorja Belle ... (Delo)
Misija Gaia in galaktični časovni stroj
30. april 2018 (09:30)
Kategorija: Znanost Mon, 30 Apr 2018 11:30:00 +0200 Misija Gaia Evropske vesoljske agencije je izdala drugo javno objavo rezultatov, ki je daleč največji katalog astronomskih meritev v zgodovini. Vsebuje položaje in premikanje na nebesni sferi ter razdalje za 1.331.909.727 zvezd, za 7,2 milijona zvezd je izmerjena njihova radialna hitrost, tu so še meritve sija 1.692.919.135 zvezd in natančni položaji za 14.099 asteroidov v našem Osončju in 556.869 galaksij. Izjemne številke, s katerimi so preteklo noč že pognali računalniški časovni stroj, ki nam bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija kot ena od tipičnih galaksij v vesolju. Vendar niso pomembne le številke. Odločilna je točnost, s katero Gaia postavlja osnovni standard velikosti vesolja, ki ga bomo uporabljali prihodnji dve desetletji. Meritev razdalj do zvezd je hkrati preprosta in zapletena. Preprosta zato, ker merimo s trikotniki, podobno kot geodeti. ... (Delo)
150 mladih znanstvenikov je že v nizkem štartu
29. april 2018 (05:23)
Kategorija: Znanost Sun, 29 Apr 2018 07:23:00 +0200 Ljubljana - V Ljubljani se bo danes z otvoritveno slovesnostjo v poslovni stavbi Smelt uradno začela evropska naravoslovna olimpijada, na kateri se bo pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih do 16 let. Tekmovalce bo spremljalo tudi okoli 100 mentorjev. Po slovesnosti bo udeležencem na Ljubljanskem gradu izrekel dobrodošlico župan Zoran Janković. Dogodek bomo spremljali v živo. Letošnja evropska naravoslovna olimpijada (The European Union Science Olympiad - EUSO) je 16. po vrsti in je prvič prišla v Slovenijo. Mladi znanstveniki se bodo pomerili v reševanju interdisciplinarnih nalog s področij biologije, kemije in fizike. Na tekmovanje se je prijavilo 52 ekip iz 25 držav članic EU. Vsako od 25 držav udeleženk bosta zastopali dve ekipi. Kot gostiteljica ima Slovenija pravico do še dveh dodatnih ekip, ki pa bosta nastopili izven konkurence. Slovenski tekmovalni ekipi sestavlja ... (Delo)
Iskanje novih modelov za večjo prehransko varnost
22. april 2018 (10:00)
Kategorija: Znanost Sun, 22 Apr 2018 12:00:00 +0200 Lokalno pridelana hrana in čedalje pomembnejša vloga lokalnega trga spreminjata razvojne strategije v kmetijstvu. O tem, kakšni naj bodo novi razvojni modeli in kje se lotiti sprememb za zagotavljanje višje stopnje prehranske varnosti, so ob obravnavi poročila evropskega foruma akademij znanosti in umetnosti EASAC razmišljali slovenski strokovnjaki na posvetu SAZU. »Kmetijstvo je razpeto med številne zahteve, od pridelovanja hrane, energije, materialov, ki jih želimo pridelati na kmetijskih obdelovalnih površinah, po drugi strani pa bi radi ohranili diverziteto,« je na posvetu opozorila prof. dr. Martina Bavec z mariborske fakultete za biosistemske vede. »Razmišljamo, kako zavarovati tla pred negativnimi vplivi, kako ohraniti vode, da bomo še naprej lahko pili kakovostno vodo iz pipe.« V lanskem poročilu o izvajanju nacionalnega akcijskega načrta za trajnostno rabo pesticidov med kazalniki piše, da so v kar ... (Delo)
Znanstvenik, ki se nikoli ne vda
21. april 2018 (09:00)
Kategorija: Znanost Sat, 21 Apr 2018 11:00:00 +0200 Že dolgo v slovenski znanosti in tudi širši javnosti kakšna novica ni tako odmevala kot nedavni, 2,5 milijona evrov vredni projekt evropskega raziskovalnega sveta MaCChines – Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic, ki ga je prof. dr. Roman Jerala pridobil v kategoriji uveljavljenih znanstvenikov. To je popolnoma nov tip načrtovanja proteinov, ki so ga prvi na svetu razvili v njegovi skupini (sam ga je na straneh Znanosti opisal 26. oktobra lani). Čeprav gre za umetne proteine, lahko takšne proteinske kletke pridobivajo v celicah brez škodljivih učinkov, kar jim daje velik potencial za medicinsko in tehnološko uporabo, dostavo zdravil, senzorje in nove materiale. Evforijo je sicer sogovornik prvič povzročil že pred leti, ko je na svetovnem študentskem tekmovanju iz biosinteze iGEM na Mitu, eni najboljših univerz na ... (Delo)